Peter Jambrek je urednik in soavtor slovenske ustave in eden najvplivnejših slovenskih intelektualcev. Med 1987 in 1991 je prispeval k osamosvojitvi Slovenije in razvoju ustavne demokracije kot eden od avtorjev slovenskega nacionalnega programa, objavljenega v 57. številki Nove revije in kot eden od pobudnikov za plebiscit o slovenski osamosvojitvi. Doktoriral je na Univerzi v Chichagu. Predaval je na Univerzi v Pittsburghu, Virginiji in Zambiji. Bil je raziskovalec na Centru za mednarodne zadeve na Univerzi Harvard, član znanstvenega odbora Agencije Evropske unije za temeljne pravice in član Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija). Bil je prvi predsednik in sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice. Opravljal je številne funkcije v mednarodnih in v slovenskih znanstvenih in univerzitetnih združenjih (Institute of Sociology of Law for Europe – Pariz, International Journal of the Sociology of Law – London). Je profesor ustavnega prava in prava človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije in na Evropski pravni fakulteti, avtor in urednik številnih knjig, monografij in člankov s področja evropskega prava in sociologije ter urednik revije za človekove pravice Dignitas. Od leta 2019 je rektor Nove univerze.

Tone Jerovšek je soavtor slovenske ustave, pravnik in ustavni sodnik. Bil je profesor upravnega prava na Pravni fakulteti in Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, na Fakulteti za državne in evropske študije Brdo pri Kranju in Evropski pravni fakulteti. Bil je samostojni svetovalec Skupščine SRS v Zakonodajnopravni komisiji, sekretar Zbora občin Skupščine SRS, predsednik Zakonodajno pravne komisije Skupščine SRS, sodnik Vrhovnega sodišča SRS, sodnik Ustavnega sodišča RS, predsednik Ustavnega sodišča RS in dekan Fakultete za državne in evropske študije. Bil je tudi član številnih strokovnih skupin za pripravo sprememb ustave, zakonodaje, različnih komisij, med drugim predsednik skupine, ki je pripravila in predlagala v sprejem zakon o prvih demokratičnih volitvah, eden od treh referentov, ki so obrazložili koncept osamosvojitve Slovenije in izvedbe plebiscita (Poljče 1990), kjer je bila sprejeta odločitev o plebiscitu, član skupine, ki je pripravila osnutek Ustave RS (Podvin 1991). Je avtor številnih knjig, monografij in člankov iz področja ravnega procesnega prava in upravnega sodnega varstva in pravne ureditve državne uprave.

Lovro Kos smučarski skakalec in dobitnik zlate medalje na svetovnem pokalu v Zakopanah leta in srebrne medalje na Olimpijskih igrah Peking 2022. Je član kluba SSK Ilirija Ljubljana in slovenske moške skakalne reprezentance. V svetovnem pokalu je debitiral 31. januarja 2021 na tekmi v Willingenu. Prvo uvrstitev med dobitnike točk je dosegel 25. marca 2021 na Letalnici bratov Gorišek s 27. mestom. 27. novembra 2021 je na tekmi v Ruki osvojil 15. mesto, 5. decembra v Visli pa se je z osmim mestom prvič uvrstil v prvo deseterico. 29. decembra je na prvi tekmi novoletne turneje v Oberstdorfu s šestim mestom dosegel svojo najboljšo uvrstitev, na drugi tekmi turneje v Garmisch-Partenkirchnu 1. januarja 2022 pa je s tretjim mestom dosegel prve stopničke. Leta 2022 je na ekipni teksmi svetovnega pokala v Zakopanah s Petrom Prevcem, Timijem Zajcem in Anžetom Laniškom osvojil prvo mesto.

Bojan Kambič je fizik, profesor ter ustanovitelj in urednik prve slovenske astronomske revije Spika. Je edini Slovenec, po katerem se imenuje asteroid (odkrit 8. oktobra 1999, poimenovanje: 66667 Kambič). Je avtor številnih del v slovenskem in mednarodnem prostoru: Viewing the Constallations with Binoculars: 250 + Wonderful Sky Objects to See and Explore ( 2010), Zvezdni atlas za epoho 2000,0 – 2001, Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10×50: (2007, ponatis 2014, dopolnjena izdaja 2021), Spikina vrtljiva zvezdna karta – I. generacija 1998, II. generacija 2015, III. generacija 2018, Moj prvi zvezdni atlas (2018) – Mein erster Sternatlas (2022).

Nataša Elvira Jelenc je podpredsednica Društva onkoloških bolnikov, v okviru katerega deluje kot svetovalka bolnikom z rakom. Diplomirala je na oddelku za romanistiko Univerze v Ljubljani in magistrirala iz francoske književnosti na Univerzi v Parizu. Delovala je kot prevajalka iz francoskega, angleškega in italijanskega jezika, na Andragoškem centru Slovenije, na Centru za razvoj univerze in na oddelku za stike z javnostjo Adrie Airways. Je članica uredniškega odbora revije Okno. Delovala je kot urednica revije Društva Richard Wagner. Aktivna je na področju vseživljenjskega izobraževanja.

Gabriela Babnik Outtara je pisateljica, kritičarka in prevajalka. Literarne kritike, komentarje, intervjuje objavlja v različnih slovenskih medijih. Magistrirala je iz nigerijskega modernega romana, za svoje kritiško delo pa je leta 2013 prejela Stritarjevo nagrado.  Za roman Koža iz bombaža je leta 2008 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Za svoj tretji roman Sušna doba je prejela leta 2013 evropsko literarno nagrado. Je tudi avtorica treh radijskih iger. Radijska igra Koža iz bombaža, narejena po romaneskni predlogi, je bila nominirana za nagrado Prix Italia. Delo V visoki travi je bilo nominirano za nagrado kersnik.

Pavle Okorn, glasbenik (Brazil Tropical), radijski napovedovalec, podjetnik, producent in kolumnist. Je ustanovitelj podjetja Opus. Deloval je kot producent filma Tu pa tam (režija: Mitja Okorn, 2005).

Matej Metlikovič je akademski slikar, ki deluje na področju likovne opreme sakralnih prostorov in slikarske interpretacije svetopisemske tematike. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je opravljal tudi podiplomski študij slikarske specialistike. Od leta 1982 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Sodeluje z mednarodnim društvom krščanskih umetnikov SIAC in KUD Logos. Deluje v kulturno-umetniškem Društvu Finžgarjeva galerja kot predsednik umetniškega odbora. Njegova dela se nahajajo v Slovenij, na Hrvaškem, v Avstrliji, Nemčiji, Švici in Španiji (zunanji oltar na Brezjah, kompozicija oltarnih vitrajev v kapeli Zavoda A. M. Slomška, veliki vitraj v kapeli Doma Janeza Krstnika v Ljubljani, monumentala slika v kapeli psihiatrične klinike St. Pirminsberg v Švici).

Študiral je umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1996 je tam diplomiral, doktoriral pa je leta 2002 z disertacijo Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja, za katero je prejel nagrado Zlati znak ZRC. Pred tem je bil v letih 1999−2002 mladi raziskovalec na Umetnostno-zgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Kot pesnik piše ljubezensko in refleksivno liriko. Je prejemnik Veronikine nagrade za zbirko Rosa (2002), Jenkove nagrade za zbirko Hipodrom (2006), nagrade Prešernovega sklada in Župančičeve nagrade za zbirko Nenaslovljiva imena (2008), Rožančeve nagrade za esejistično zbirko Nujnost poezije (2011) in Jenkove nagrade za zbirko Noč je abstraktnejša kot N (2015).